Včasih se življenje spremeni v enem samem trenutku. Pot nazaj pa se začne z enim samim korakom.
Predstavljajte si jutro, ko nekaj, kar ste še včeraj naredili brez razmišljanja, nenadoma postane izziv. Vstati iz postelje. Narediti nekaj korakov. Prijeti skodelico kave. Oditi na sprehod. Objeti nekoga, ki ga imate radi. Večino časa ne opazimo, kako dragoceno je naše gibanje – dokler ga ne izgubimo ali postane težje.
Za večino ljudi so to običajni trenutki vsakdana. Za človeka po možganski kapi ali srčno-žilnem zapletu pa lahko postanejo pomembni mejniki na poti do ponovne samostojnosti.
Letošnji Svetovni dan fizioterapije, ki ga obeležujemo 8. septembra, je posvečen srčno-žilnim boleznim, možganski kapi, nenalezljivim boleznim in vseživljenjskemu gibanju.
Fizioterapija ni le vadba, temveč pomoč pri tem, da človek ponovno zaupa svojemu telesu, pridobi moč, izboljša ravnotežje in se vrne k dejavnostim, ki mu veliko pomenijo – od samostojnega vstajanja s stola in priprave obroka do sprehoda v naravi ali igre z vnuki.
Vsak človek ima svojo pot okrevanja. Za nekoga je največji uspeh prvi samostojni korak, za drugega daljši sprehod, premagane stopnice ali vrnitev k priljubljeni dejavnosti. Vsak napredek šteje, saj so prav majhne zmage tiste, ki vodijo do velikih sprememb.
Gibanje pa ni pomembno šele takrat, ko se pojavi bolezen. Redna telesna dejavnost je pomemben del skrbi za zdravje, saj pomaga zmanjševati tveganje za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen in druge nenalezljive bolezni ter nam pomaga ohranjati moč, samostojnost in kakovost življenja v vseh življenjskih obdobjih.
Ob 8. septembru se spomnimo, da je gibanje veliko več kot telesna aktivnost – je priložnost za preprečevanje bolezni, okrevanje in boljšo prihodnost.
Ker gibanje ni le pot do okrevanja. Gibanje je pot do življenja.
